PRITRKOVALSKO DRUŠTVO SV. MARTIN
PRITRKOVALCI SV. LOVRENC iz Lokavca
MENTORICI: NADA BLAŽKO, BETI BABIČ
KONTAKTNA OSEBA: NADA BLAŽKO nada.blazko@frena.si
Vaje: Petek ob 15 uri
Otroci Anej, Eva in Stane so začeli s pritrkavanjem julija 2006 v poletni pritrkovalski šoli v Vipavskem križu, ki jo je organiziralo Društvo Dolenjske in Bele Krajine. Po končanem šolanju smo začeli z vajami v farni dvorani in svoje znanje so otroci zelo nadgradili.
K skupini je marca 2007 pristopila še Urška, aprila 2007 še Tina, maja 2007 pa še Žan, Martina, Aljaž in Dominik. Mentorici upavi, da bova tudi iz teh otrok napravili dobre pritrkovalke in pritrkovalce.
Otroci so stari od 7 do 12 let.
Prvič so nastopili na neuglašene vodovodne cevi za Miklavževanje 2006, potem pri polnočnici v lokavški cerkvi
Prvi pravi nastop je bil v zvoniku Sv. Martina na Brjah 22.04.2007. Ker smo bili najmlajši nastopajoči, smo dobili pokal. Če ne veste kaj je sreča, bi morali biti takrat na Brjah in bi jo spoznali.
Delali smo naprej. Vadili na lokavških zvonovih, vsak petek na ceveh, se udeleževali srečanj, bili žalostni, ker nismo mogli vleči tistih težkih kembljev, veseli, ko nam je šlo boljše.
.
In tu je šagra v Ajdovščini – piše se 23.06.2007. Zvonovi so lepi, veliki, kemblje pomagajo vihteti verige.
.
Koncentracija Aneja, Eve in Staneta je na višku. Tu sva mentorici, starši ki pod turnom držijo pesti, snemamo, da se bomo poslušali, da bomo slišali kakšne napake delamo….
.
Tekmovanje se konča. Spet smo bili najmlajši, zato je bil pokal za najmlajše neizbežen in veselili smo se ga.
Pride komisija, podeljuje pohvale, priznanja, podeli 5.mesto, 4. mesto,
in zdaj reče g. Dušan: 3. mesto so zasedli najmlajši – LOKAVEC – sliši se vrisk otrok, ploskanje publike, vidi se ponos staršev, kaj pa mentorici – ne dojemava, utrne se solza sreče, si čestitava in praviva
PRESENETILI SMO SAMI SEBE.
Uspeh, ki smo ga dosegli v tako kratkem času je neprecenljiv in kaže samo veliko voljo do dela, resen pristop in kar nekaj poguma, da prideš do tako visokega turna.
Všeč mi je, ko Marko Česen reče, »marsikaj sem že videl, da bi pa mame peljale svoje otroke v turen, ne tega še nisem videl.« Marko, hvala za ves tvoj trud.
Hvala gospodu župniku, ker nas podpira, ker smemo biti v dvorani kadar želimo, ker smemo iti v turen kadar želimo, ker se veseli naših uspehov.
Hvala vsem ljudem v Brithu (zaselek v Lokavcu), ker pravijo, da jim je prav lepo, ko zaslišijo pesem cerkvenih zvonov.
Hvala vsem staršem, posebno očetoma Gregorju in Miranu, ki se prav nič ne obotavljata, če so potrebna moška dela na zvoniku ali pri ceveh.
Sedaj pa zgodba ni končana.
.
.Spet smo bili na pritrkovalski šoli, ki je bila v Veržeju.
Sedaj hodimo vsak petek od 15-16,30 ure na vaje.
.
Sedaj hodimo vsak petek od 15-16,30 ure na vaje.
.V našem turnu so najlepša postala prav sv. Jutra ko se pričenja dan
Šagro v Lokavcu 12.08.07 smo zaznamovali po starih običajih – kako smo uživali ob 5.uri zjutraj v zvoniku.
pogled na zvonik zjutraj ob 5h
NEPOZABNA SO DOŽIVETJA V ZVONIKU IN POD ZVONIKOM.
Pripravili mentorici NADA in Beti
Naj pesem zvonov zahvalo Vam zapoje!
V največje veselje mi je učiti najmlajše. Še večje biti v prečudoviti družbi mladih pritrkovalcev in pritrkovalk iz Lokavca. Hvala za vse prečudovite trenutke in skupna doživetja. Mladim umetnikom želim veliko uspehov in nepozabnih koncertov na zvonovih doma in po svetu.
Čestitke staršem in vsem g. župniku največje pa gre pohvala mentorici Nadi in Beti. Brez Vašega truda in požrtvovalnosti bi zagotovo mnogi zvonovi samevali.
Učitelj prit. Mark .
0 komentarji:
Objavite komentar